Bogdan Sežun 1912-1975

Življenska pot Bogdana Sežuna je bila od rane mladosti pa tja do prerane smrti tesno povezana s Slovenskim lovstvom in kinologijo. To leto je štirideseta obletnica smrti Bogdana Sežuna slava mu.

Bogdan se je že kot mlad gimnazijec vključil v lovske vrste in kmalu  uvidel, da brez šolanega psa ni lovsko pravičnega odstrela in pravih lovskih užitkov. Njegovo hotenje čim bolj spoznati divjad, lov in kinologijo, ga je privedlo v družbo doktor Ivana Lovrenčiča, nestorja slovenskega lovstva in kinologije, ter drugih takratnih eminentnih kinologov. Prav gotovo si je na sugestije teh lovskih prijateljev, že leta 1929 nabavil svojega prvega lovskega psa koker španjelko. Izšolal jo je in se z njo začel udeleževati raznih tekmovanj. Postal je navdušen kinolog in vzreditelj  lovskih psov. Leta  1934  je nabavil prvega ptičarja ter se s tem pričel intenzivno ukvarjati s šolanjem ptičarjev in njihovo vzrejo. Kot lovec kinolog in vodnik ptičarja je imel največ stikov s svojim mentorjem Evgenom Križajem, prvim Slovenskim kinološkim sodnikom za ptičarje in šarivce. Že leta 1937 je bil pomočnik Križaju na enotedenskem vodniškem tečaju. Pod Križajevim vodstvom je Bogdan Sežun izpopolnjeval  svoje strokovno znanje o lovstvu in kinologiji. To znanje je v zrelejših letih še dopolnil z dognanji tujih strokovnjakov, vse to pa je preizkušal in prenašal v praktično delo. Postal je izkušen in priznan vodnik lovskih psov, predvsem ptičarjev, tako doma kot v tujini. Ko je Bogdan dobro spoznal lovskega psa, njegovo uporabnost in principe šolanja, se je pričel ukvarjati tudi s sojenjem na kinoloških prireditvah. Tako je že v letu 1936 sodil na nekaterih tekmah ptičarjev, uradno pa je bil registriran za kinološkega sodnika za telesno ocenjevanje in delo psov ptičarjev, šarivcev in delo službenih psov, leta 1938. Kot kinološki sodnik je sodeloval na domačih in mednarodnih prireditvah, tekmah in razstavah, ter veljal za priznanega vrhunskega strokovnjaka tako doma, kot v tujini. S svojim znanjem in avtoriteto je veliko doprinesel k temu, da je Slovenska in Jugoslovanska kinologija postala pomemben člen mednarodne kinološke organizacije FCI, v kateri je bil naš dolgoletni delegat. Bil je dolgoletni član uredniškega odbora glasila LOVEC, ter v njem objavljal zanimive in strokovne članke iz kinologije, lova in gojitve divjadi. Kot kinološki vodnik, sodnik in strokovnjak je bil zelo cenjen med kinologi lovci, užival je velik ugled. Za njegovim strogim in na izgled nepristopnim izrazom se je v bistvu skrival človek, ki je rad posredoval svoje znanje in izkušnje vsakomur, ki si je to želel. Društvo ljubiteljev ptičarjev in šarivcev je po smrti Bogdana Sežuma njemu v spomin uvedlo vsakoletno tekmovanje psov ptičarjev v poljskem delu(C tekma) Memorial Bogdana Sežuna. Zbor sodnikov za ptičarje pri KZS pa je leta 1985 sklenil, da se v bodoče ta tekma razširi še v vodno delo (D tekma), s čimer se je Memorialu dalo še večji poudarek preizkušanju sposobnosti šolanih psov ptičarjev.

Zbor sodnikov VII FCI grupe pa je 04.03.1995 v Šentjurju pri Celju sprejel poseben pravilnik, ki velja samo za državno tekmo Memorial Bogdana Sežuna, kar je to tekmo uvrstilo v najelitnejši razred. 

Spremembe k  pravilniku pa so bile obravnavane in sprejete na zboru sodnikov VII FCI skupine dne 03.03.2002 v Medvodah.